Jesenkovo popoldne v Škofji Loki

Tudi v letu 2018 bo Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani v sodelovanju z Občino Škofja Loka organizirala prireditev Jesenkovo popoldne v Škofji Loki. V sredo, 4. aprila 2018, bo tako že sedmo leto zapored povezala prof. dr. Frana Jesenka, njegov rojstni kraj Škofjo Loko, in Biotehniško fakulteto Univerzo v Ljubljani.

V popoldanskem delu dogodka, ki bo potekal od 12.00 do 14.30, bodo diplomanti magistrskega študija predstavili raziskave in rezultate opravljene v okviru magistrskih nalog. Izbranih je bilo devet magistrskih del, z vsakega oddelka in študija Biotehniške fakultete bo tako predstavljeno eno magistrsko delo, ki je bilo zaključeno v preteklem koledarskem letu. Popoldanski del dogodka je namenjen predvsem dijakom srednjih šol in učencem zadnjih razredov devetletke, seveda pa so vabljeni vsi za predstavljena področja zainteresirani posamezniki.

V večernem delu, ki se bo začel ob 19.00, pa bo potekalo predavanje Jesenkovega nagrajenca za življenjsko delo, v letu 2018 je nagrajenec prof. dr. Borut Bohanec, ki je svoje predavanje naslovil »Na kakšen način smo spreminjali sortiment kmetijskih rastlin, kaj je pred nami?« Večerni del je namenjen splošni javnosti, vsem zainteresiranim za študij na Biotehniški fakulteti, posebej za področje rastlinske biotehnologije in seveda vsem, ki spoštuje in spremlja delo Frana Jesenka. Posebej ker delo prof. dr. Frana Jesenka, razvoj žlahtnjenja in genetiko rastlin, v Slovenij nadaljuje prav prof. dr. Borut Bohanec, vodja Katedre za genetiko, biotehnologijo, statistiko in žlahtnjenje rastlin, na Oddelku za agronomijo, Biotehniške fakultete, Univerze v Ljubljani.
Na Jesenkovem popoldnevu v Škofji Loki se bosta predstavila tudi Glasbena šola Škofja Loka in v dogovoru z Razvojno agencijo Sora tudi ponudniki izdelkov domače in umetnostne obrti blagovne znamke Babica Jerca in Dedek Jaka.

od 12.00 do 14.30 predavanja diplomantov magistrskega študija sedmih oddelkov in dveh študijev Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani
Živa Ravnikar, mag. inž. kraj. arh.: Določanje vedut Škofje Loke in smernice za njihovo ohranjanje, Študij krajinske arhitekture
Tanja Lukančič mag. inž. agr.: Časovno ujemanje sušnih obdobij in vročinskih valov v Sloveniji, Študij agronomije
Mateja Kopač, dipl. inž. kmetijstva – živinoreje (VS): Narečno strokovno izrazje za pomensko polje domače živali, Študij znanost o živalih
Luka Šturm, mag. mikrobiol.: Fiziološke meje rasti in opis izbranih encimskih aktivnosti štirih vrst gliv rodu Aureobasidium, Študij mikrobiologije
Matic Radič, mag. inž. les: Preizkušanje alternativnih biocidnih proizvodov za zaščito železniških pragov, Študij lesarstva
Brigita Oblak, mag. inž. gozdarstva: Primerjava razlik v razumevanju uspešnosti gospodarjenja in funkcij gozda med lastniki gozdov in gozdarsko stroko v izbranih območjih zasebnih gozdov v Sloveniji, Študij gozdarstva in upravljanja gozdnih ekosistemov
Alenka Šifrar, mag. biotehnol.: Proteoliza žitnih proteinov med spontano fermentacijo kislega testa iz različnih vrst moke, Študij biotehnologije
Jasmina Vesel, mag. funkc. biol.: Vpliv 6-hidroksidopamina na nivo proteina katepsina X v črnem jedru na podganjem modelu za Parkinsonovo bolezni, Študij strukturne in funkcionalne biologije
Anja Pristavec, mag. inž. prehrane : Primerjava vsebnosti antioksidantov v zelenjavi in sadju z upoštevanjem maloprodajnih cen, Študij prehrane

19.00 predavanje Jesenkovega nagrajenca za življenjsko delo, prof. dr. Boruta Bohanca: Na kakšen način smo spreminjali sortiment kmetijskih rastlin, kaj je pred nami?

Predstavitev dela in življenja prof. dr. Frana Jesenka
Prof. dr. Fran Jesenko se je rodil 14. marca 1875. Po končani gimnaziji leta 1895 je odšel na Dunaj, kjer je študiral naravoslovje in leta 1900 doktoriral. Jeseni 1909 je zasedel mesto asistenta-demonstratorja na rastlinogojski postaji visoke šole za poljedelstvo na Dunaju, leta 1913 je bil habilitiran v docenta za rastlinogojstvo in vrtnarstvo.
Po prvi svetovni vojni se je vrnil v domovino, kjer je bil najprej v službi kot docent na univerzi v Zagrebu, leta 1921 pa je postal redni profesor za botaniko na univerzi v Ljubljani. Raziskovalno delo je začel na področju floristike, kasneje se je usmeril v preučevanje fiziologije rastlin, vsekakor pa sta bili genetika in žlahtnjenje dve področji, ki sta raziskovalnemu delu dr. Jesenka dali poseben pečat. Bil je prvi na svetu, ki mu je uspelo križati rastlini dveh različnih rastlinskih rodov: pšenico in rž ter dobiti rodne potomce.
Prof. dr. Fran Jesenko je bil tudi eden najbolj vnetih zagovornikov in soustvarjalcev Triglavskega narodnega parka in prvi predsednik Smučarske zveze Jugoslavije. Svojo bogato življenjsko pot je sklenil v zanj najlepšem okolju, na poti čez Komarčo, kjer je leta 1932 omahnil v globino, si zlomil hrbtenico in tri dni kasneje, 14. julija 1932, umrl.
V spomin so mu prijatelji postavili spominski kamen ob vznožju Šišenskega hriba, botaniki so mu odkrili spominsko ploščo v Botaničnem vrtu v Ljubljani, po drugi svetovni vojni so v Mestnem logu ustanovili Jesenkovo vrtnarijo, po njem so poimenovali Jesenkovo cesto v Spodnji Šiški, Muzejsko društvo v Škofji Loki mu je na rojstni hiši na Kopališki ulici v Škofji Loki odkrilo spominsko ploščo. V njegov spomin je poimenovana Jesenkova pot – 3 km dolga učna pot na Rožniku v Ljubljani, ob kateri so prikazane in označene različne drevesne vrste. Leta 2008 mu je Biotehniška fakulteta v Ukancu, pri Domu pri Savici, odkrila spominsko obeležje.
Biotehniška fakulteta je po prof. dr. Franu Jesenku poimenovala tudi priznanja (Jesenkova priznanja) za največje dosežke na področju pedagoške, raziskovalne in strokovne dejavnosti s področja biotehniških ved.
Veliki lik prof. dr. Frana Jesenka nam daje priložnost za popularizacijo znanosti in za popularizacijo študijev na Biotehniški fakulteti, kjer razvijamo vsa znanstvena in strokovna področja, na katerih je deloval. Ideja dogodka Jesenkovo popoldne v Škofji Loki je, da z nekaj kratkimi poljudnimi predavanji predstavimo javnosti pomen znanosti, s posebnim poudarkom na področjih, ki jih razvija Biotehniška fakulteta.