Sokolski dom Škofja Loka

PROGRAM 3.10.2020 Peter Klepec (lutkovni muzikal) 7.11.2020 Rdeča kapica (glasbena pravljica) 12.12.2020 Gozd raja (lutkovno-glasbena pravljica) 9.1.2021 Sneguljčica (operna pravljica) 13.2.2021 Do tiste stezice (glasbena pravljica) 6.3.2021 Želva Vaska, kam pa kam? (glasbeno-plesna pravljica) 10.4.2021 Čebelica Meli (glasbena pravljica) CENA ABONMAJA: Abonma (sedem prireditev): Otroci: 25€ (do dveh let brezplačno) Odrasli: 30€ Ob nakupu dveh abonmajev: 45 € Abonma v okviru organizirane skupine (nad 10 oseb):20 €/osebo Posamezna vstopnica: 6 € VPIS ABONMAJA: Dosedanji abonenti: od 15. do 20. septembra 2020 Novi abonenti: od 22. do 27. septembra 2020 pri blagajni Sokolskega doma Škofja Loka (Mestni trg 16): -od torka do petka: 10.00–12.00 in 17.00–19.00 -ob sobotah: 9.30–12.30 -ob nedeljah: 9.30–12.30 in 17.00–19.00 INFORMACIJE T: 04 511 23 35 E: info@sokolskidom.si

Vabljeni v Galerijo Sokolskega doma na ogled razstave "Dediščina kot vir navdiha in ohranjanje znanja". Razstava bo na ogled do 14.10.2020. Sokolski dom je v času razstav odprt: od torka do petka od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure ob sobotah od 9.30 do 12.30 ure ob nedeljah od 9.30 do 12.30 ure in od 17. do 19. ure Združili bomo več razstav, katerih rdeča nit je dediščina našega mesta in njegove okolice: nagrajena dela Male Groharjeve kolonije 2019, likovne izdelke otrok vrtca in osnovnih šol ter izdelke 4. rokodelske kolonije z naslovom "Prinešeno v svet".

Škofjeloški pasijon, ki je že skoraj tri stoletja v Kapucinskem samostanu v Škofji Loki, je leta 1721 zapisal kapucin pater Romuald Štandreški. Knjiga je dragocenost našega mesta, pomemben del slovenske in tudi svetovne kulturne dediščine, saj je Škofjeloški pasijon vpisan v UNESCO-v register nesnovne kulturne dediščine človeštva. Režijska knjiga patra Romualda je temelj vseh uprizoritev Škofjeloškega pasijona in tudi zato je prav, da imamo do nje karseda spoštljiv odnos. Restavriranje knjige smo zaupali vrhunski strokovnjakinji, konservatorsko-restavratorski svetnici v Centru za konserviranje-restavriranje knjig, papirja in pergamenta pri Arhivu Republike Slovenije Blanki Avguštin Florjanovič, ki je med drugim restavrirala tudi Dalmatinovo Biblijo. Ker je restavriranje skoraj 300 let stare knjige enkraten in neponovljiv poseg, smo se odločili, da o ohranjanju tovrstne dediš

V galeriji vam bomo predstavili vsebino posameznih razstav, bogato dediščino našega mesta, ki se kaže v likovnih izdelkih mladih ustvarjalcev. Z razstavo "Prinešeno v svet" se bodo predstavili tudi loški rokodelci - nosilci dragocene dediščine. Letos so se že četrtič srečali na rokodelski koloniji na Breznici pod Lubnikom. Vodeni ogled bo v petek, 2. oktobra 2020, med 10.00 in 12.00 ter 17.00 in 19.00

Lutkovni muzikal Lutkovni muzikal Peter Klepec črpa svojo snov iz ljudske zgodbe o drobnem in šibkem fantu, ki zaradi svoje dobrote postane močan. Peter Klepec odide s trebuhom za kruhom delat na kmetijo, kjer postane tarča močnejših in hudobnih vrstnikov, ki ga izkoriščajo. Peter se jim upre, čeprav je šibkejši. Gotovo bi jih skupil, a na njegovo srečo ga brani prijatelj oven, ki se ga vsi bojijo. Vse skupaj postane še bolj napeto, ko se med Petrom in najbolj razboritim dečkom na kmetiji vname boj za srce gospodarjeve hčere. Produkcija: Gledališče MalihVelikih Priredba in režija: Jose Igrata: Ana Ruter, Jose Oblikovanje lutk in likovna zasnova: Mateja Šušteršič, Neva Vrba Scenografija: Andrej Adamek Glasba in songi: Jose Glas na posnetku: Barbara Cerar Oblikovanje luči in zvoka: Tomaž Grubelnik

Od 9.00 do 15.00 Suhi zidovi predstavljajo najpreprostejše in najstarejše grajene strukture, ki jih srečujemo vsepovsod po svetu. V Sloveniji so najbolj poznani suhi zidovi na Krasu, kjer so uspeli veščine suho zidne gradnje leta 2018 vpisati na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva . Delavnica o suhem zidu v Škofji Loki, ki bo potekala 7. in 8. oktobra 2020 bo pokazala, da so suhi zidovi, ki so nastali izključno s prelaganjem pobranega ali izkopanega kamenja in so brez veziva, široko prisotni tudi v Škofji Loki in okolici, kot tudi drugod po Gorenjski. V prvem delu delavnice bodo udeleženci spoznali značilnosti prostora, lastnosti suhozidne gradnje, vrste kamenin ter zanimiv primer Partnerstvo za ohranitev in popularizacijo kraške suhozidne gradnje, ki povezuje vse, ki želijo ohranjati veščine suhozidne gradnje na Krasu in so nam na Gorenjskem lahko za vzgled pri ohranjanju

Glasbena pravljica Kdo ne pozna ene najlepših ljudskih pravljic Rdeča kapica, iz zbirke pravljic bratov Grimm? Je košček otroštva vsakega izmed nas. Deklica z znamenito rdečo kapo, ki jo je dobila v dar od svoje babice, vstopi skorajda prav v vsako otroško sobo. Prisrčna zgodba govori o deklici, ki jo mama pošlje k svoji babici in ji ob tem da strogo navodilo, da na poti k njej ne sme kreniti s poti. Deklica tega ne upošteva, saj gre nabirat rože. To izkoristi volk, ki iz nje izvabi podatek, kje živi njena babica. Prehiti Rdečo kapico in jo želi prevarati tako, da se preobleče v njeno babico. Njegove zle namene prepreči lovec. S pomočjo lovca rešitelja, ki reši babico in Rdečo kapico, se pravljica srečno konča. Rdeča kapica pa si obljubi, da bo upoštevala nasvete svoje mame, dokler ne bo odrasla. Produkcija: Društvo Oddih Gorajte Nastopajo: Sara Žitnik: Rdeča kapica Maša Žitnik: mama Mimi Vilfan: babica Vi

Lutkovno-glasbena pravljica Gozd raja! je lutkovno-glasbena pravljica za otroke. To je zvočno gozdno gledališče, v katerem gozdne rastline, deli dreves, korenine, sadeži in drugi v naravi najdeni predmeti oživijo kot glasbila, lutke in scenografija. Osrednja nit uprizoritve so basni o ježku in njegovem najboljšem prijatelju medvedku ruskega pisatelja za otroke Sergeja Kozlova (1940–2010). Medvedek in Ježek živita v gozdu, ki ga skupaj raziskujeta, v njem srečujeta druge živali ter opazujeta naravo, gozdne pojave in spremembe letnih časov. Skozi njun odnos se razkrivajo teme, kot so prijateljstvo, samota, strpnost, občutljivost, čudenje nad svetom in veselje do življenja. Po poteh Ježka in Medvedka se otroci odpravijo na pustolovščino življenja, njegovih tegob, lepot in skrivnosti. Produkcija: Dječje kazalište Dubrava, Gledališče Glej, Federacija Koprodukcija: Kuskus Koncept, režija in glasba: Peter Kus Besedilo: Ajda Rooss (po motivih zgodb

Operna pravljica Le kdo je najlepši (najboljši, največji, najhitrejši, najvplivnejši …) v deželi tej? Večno aktualno vprašanje, ki sproža toliko nespametnih dejanj v boju za obstanek na prvem mestu. A na koncu zmaga dobro. Sneguljčico je v prikupne melodije ujel nemški romantik Carl Reinecke. Sedem srečnežev doživi odrsko izkušnjo, saj Sneguljčica izmed občinstva izbere sedem palčkov, ki dobijo preprosto, a nadvse pomembno nalogo. Lažje razumevanje omogočata tudi lutki, ki nastopita v prologu in otroke vpeljeta v operni svet. V predstavi spontano spoznajo različne operne glasove (sopran, alt, tenor, bas), glasbila (klavir, čembalo, orgle) in glasbene oblike (pesem, arija, duet, kanon). Nastopata: Eva Černe in Klemen Torkar

Glasbena pravljica Na gozdni jasi, obdani z drevjem, sedi skupina tabornikov. Ob tabornem ognju prepevajo narodno pesem Kje so tiste stezice z nekoliko prirejenim besedilom. Tabornika Frko in Lin se odločita, da preizkusita življenje v naravi. Otovorjena z nahrbtniki, v katerih so pločevinke kokakole, načrtujeta, kje bosta postavila kočo in kako si bosta razdelila gozd. Bližnji potoček jima služi za hladilnik. Lovita žabe, zajce, srne in ostalo divjad, s katero se prehranjujeta. Tudi gozdni sadeži jima teknejo. Za rekreacijo pa igrata nogomet kar s pločevinko. Opazita, da so pločevinke izginile. Kdo jih je pobral? Kaj nista sama na tem kraju? Odkrijeta Smetka, ki skrbi za zdravo in čisto okolje. Nenadoma se pojavi kraljica gozda Gozdana pa škratje, Huda ura, Copatekin in drugi prebivalci tamkajšnjega gozda. Vsi učijo razvajena tabornika, kako se obnašati in paziti na naravo, saj je ta samo ena. Če bomo prijazni do nje, nam lahko marsikaj nudi. Produkcija: Dru&sc