Zaključek Bralnice | Maček Muri in Muca Maca
Tea O.
68
Glasba, koncert, festival
Vstop prost
Javni zavod 973
Jana Fojkar
Lokacija
Poljanska cesta 2, 4220 Škofja Loka
Prikaži na zemljevidu
Pot do lokacije
Termini
25.08.2020 ob 18.00
Za pesniško glasbeni projekt Maček Muri in muca Maca je pravzaprav težko napisati kaj novega: v tridesetih letih njegovega življenja so bili uporabljeni že vsi presežniki.
Jure Longyka: „In kdo je za legendo zaslužen? Nedvomno najbolj njegov avtor Kajetan Kovič. Takoj za njim pa sta avtor glasbe Jerko Novak in pevka Neca Falk…Ko je Maček Muri leta 1984 zaživel v glasbi, se je neizbrisno zasidral v našo skupno podzavest. Brez tega danes ne bi bil tam, kjer je. In brez glasovne interpretacije Nece Falk, ki je enako dobro delo opravila tudi napredhodnici Zlati ladji (1978) ter nadaljevanju Mačji sejem (1991), si ga niti predstavljati ne moremo. Nihče ne poje bolje rokenrola za otroke kot Neca Falk.”
Milan Dekleva: „Brez pretiravanja trdim, da sta Neca in Jerko razmaknila obzorja slovenske otroške domišljije v pretanjenjem objemu besede in zvoka. Prav tu, v barviti in nasmejani predanosti pesništva glasbi in glasbe pesništvu, se je zgodil presežek umetniške igre, kakršnega pri nas doslej še nismo poznali...Jerko Novak je z nonšalantnim zamahom spravil na kup izročilo svetovne etnograsbe in ga cepil na rockerski in inprovizatorski cepič, tako da je stvar morala postati večna...“
Boštjan Tadel, Polet: „ Zakaj je Muri prapoletovec? Ker je uživač, kajpak. Elegantno se sprehaja po mestu, gre na zajtrk K veseli kravi, kjer v časopisu »vse prebere brez razlike, tudi vejice in pike«. Maco pelje v restavracijo, kjer »na jedilnem listu zbrana, je najboljša mačja hrana«. Potem se gre razvedrit na nogometno tekmo, na kateri NK Mucek »kar takole vam zabije štiri gole«, kar je danes v Sloveniji nepredstavljivo, ob nastanku sredi sedemdesetih pa je bila Olimpija poleg številnih drugih klub Oblaka, Popivode, Amerška in Elsnerja in Katanca. Šele na koncu dneva, »ko zaspijo stare hiše«, izvemo, da ima Muri pravzaprav službo in da po naročilu župana »mačjo knjigo piše«, nekakšno kroniko Mačjega mesta. Zato vemo tudi, da v Mačjem mestu vlada red, saj policista Mucelj in Macelj zmeraj ulovita mačka Čombeta, ki »nastavlja pasje bombe«. In »Čombe mora s prazno vrečo za rešetke v mačjo ječo«.”
Tomaž Kovač, Primorske novice: „Mnogi so kot okameneli požirali znane pesmice ali se nostalgično spominjali otroštva, drugi so pa skupaj z rdečelaso gospo peli in plesali. Vsestranska umetnica je z rockersko energičnostjo, ki spominja na Patti Smith in s kantavtorsko čutnostjo, ki je priklicala Joni Mitchell,...pričarala najboljši koncert na Jazz etno funky festivalu...“
Tadej Droljc, Radio Študent: „Kot je rekla že Neca: „Resda vsi poznamo Mačka Murija, a snov je treba utrjevati.“ Glede na eksploziven aplavz in vse vpitje, ki spada zraven, kar je sledilo po vsakemu komadu, se je publika s tem še kako strinjala...“
Tone Stojko: „Maček Muri in muca Maca ni neka zaprašena legenda, ki se je moramo spomniti vsakih pet let. Projekt je živ in enako dober danes kot je bil pred tridesetimi leti. Vsako leto prodamo od tisoč petsto do dva tisoč zgoščenk, kar ne uspe nobenemu slovenskemu glasbenemu projektu. Res je enkraten, genialen po pesniški, glasbeni in pevski plati. Legenda, ki ohranja svojo mladostno energijo.“
Pesmi: Kajetan Kovič
Glasba: Jerko Novak
Nastopajo: Neca Falk, vokal, Jerko Novak in Miro Novak - kitara
Jure Longyka: „In kdo je za legendo zaslužen? Nedvomno najbolj njegov avtor Kajetan Kovič. Takoj za njim pa sta avtor glasbe Jerko Novak in pevka Neca Falk…Ko je Maček Muri leta 1984 zaživel v glasbi, se je neizbrisno zasidral v našo skupno podzavest. Brez tega danes ne bi bil tam, kjer je. In brez glasovne interpretacije Nece Falk, ki je enako dobro delo opravila tudi napredhodnici Zlati ladji (1978) ter nadaljevanju Mačji sejem (1991), si ga niti predstavljati ne moremo. Nihče ne poje bolje rokenrola za otroke kot Neca Falk.”
Milan Dekleva: „Brez pretiravanja trdim, da sta Neca in Jerko razmaknila obzorja slovenske otroške domišljije v pretanjenjem objemu besede in zvoka. Prav tu, v barviti in nasmejani predanosti pesništva glasbi in glasbe pesništvu, se je zgodil presežek umetniške igre, kakršnega pri nas doslej še nismo poznali...Jerko Novak je z nonšalantnim zamahom spravil na kup izročilo svetovne etnograsbe in ga cepil na rockerski in inprovizatorski cepič, tako da je stvar morala postati večna...“
Boštjan Tadel, Polet: „ Zakaj je Muri prapoletovec? Ker je uživač, kajpak. Elegantno se sprehaja po mestu, gre na zajtrk K veseli kravi, kjer v časopisu »vse prebere brez razlike, tudi vejice in pike«. Maco pelje v restavracijo, kjer »na jedilnem listu zbrana, je najboljša mačja hrana«. Potem se gre razvedrit na nogometno tekmo, na kateri NK Mucek »kar takole vam zabije štiri gole«, kar je danes v Sloveniji nepredstavljivo, ob nastanku sredi sedemdesetih pa je bila Olimpija poleg številnih drugih klub Oblaka, Popivode, Amerška in Elsnerja in Katanca. Šele na koncu dneva, »ko zaspijo stare hiše«, izvemo, da ima Muri pravzaprav službo in da po naročilu župana »mačjo knjigo piše«, nekakšno kroniko Mačjega mesta. Zato vemo tudi, da v Mačjem mestu vlada red, saj policista Mucelj in Macelj zmeraj ulovita mačka Čombeta, ki »nastavlja pasje bombe«. In »Čombe mora s prazno vrečo za rešetke v mačjo ječo«.”
Tomaž Kovač, Primorske novice: „Mnogi so kot okameneli požirali znane pesmice ali se nostalgično spominjali otroštva, drugi so pa skupaj z rdečelaso gospo peli in plesali. Vsestranska umetnica je z rockersko energičnostjo, ki spominja na Patti Smith in s kantavtorsko čutnostjo, ki je priklicala Joni Mitchell,...pričarala najboljši koncert na Jazz etno funky festivalu...“
Tadej Droljc, Radio Študent: „Kot je rekla že Neca: „Resda vsi poznamo Mačka Murija, a snov je treba utrjevati.“ Glede na eksploziven aplavz in vse vpitje, ki spada zraven, kar je sledilo po vsakemu komadu, se je publika s tem še kako strinjala...“
Tone Stojko: „Maček Muri in muca Maca ni neka zaprašena legenda, ki se je moramo spomniti vsakih pet let. Projekt je živ in enako dober danes kot je bil pred tridesetimi leti. Vsako leto prodamo od tisoč petsto do dva tisoč zgoščenk, kar ne uspe nobenemu slovenskemu glasbenemu projektu. Res je enkraten, genialen po pesniški, glasbeni in pevski plati. Legenda, ki ohranja svojo mladostno energijo.“
Pesmi: Kajetan Kovič
Glasba: Jerko Novak
Nastopajo: Neca Falk, vokal, Jerko Novak in Miro Novak - kitara
